Področje Žadovinka, vas in njeno zaledje, danes zajema okoli 3 km2 z okoli tridesetimi hišami in desetimi industrijskimi objekti. Pred dobrimi petdesetimi leti pa je bil areal naselja večji, na severu je segal do potoka Žlapovca in na zahodu obsegal še Petrovce, kar je leta 1964 prešlo v areal mesta Krško. Kot tretji krak mesta je občina prostor namenila industriji in trgovini, stanovanjski blokovski gradnji in srednješolskemu središču.


Tudi to naselje ima temelj v starejši bronasti dobi, na Petrovcah so bili odkriti grobovi tedanjih naseljencev, na prostoru Srednji Marof pa železnodobni. Vsi, ki se večkrat najdemo na tem prostoru, lahko opazimo izrazito zgodnjejutranjo in poznopopoldnevno sončno osvetlitev. V poznem srednjem veku in zgodnjem novem je večji del Žadovinka sodil v pomerij mesta Krško, v začetku 18. stoletja pa so ga pridobili Turjaški s Šrajbarskega turna; po njihovem odhodu iz Leskovca (1903) je bila posest večinoma razparcelirana in prodana po delih.


Ime naj bi kraj imel zaradi svoje lege v okljuku reke Save (zad ovinek), izvor pa ima tudi drugačne razlage. Prostori ob naselju imajo še lokalna poimenovanja, med njimi npr. Frimeško za prostor beneficija zorničarja (zgodnjemašnika). Na vzhodnem robu naselja, na nekoliko dvignjenem svetu, je stala nekdanja pristava leskovške graščine, večje gospodarsko poslopje in manjši dvorec, imenovana Srednji Marof. Od leta 1887 je bila preurejena v Strelišče Krško (polje) (Schiessplatz Gurkfeld) in od 1888 za 25 let v najemu topniške garnizije avstroogrske vojske. Topovske strelske vaje so izvajali na 1500 metrov od leskovškega Marofa do Remena ob Savi in na 3000 metrov s postavitvijo topov nad Gorenjo vasjo pri Veliki vasi (Rakovnik) in streljanjem za Savo. Udeleževali so se jih tudi visoki predstavniki monarhije, leta 1890 npr. nadvojvoda Viljem in vojvoda Würtemberg. Vojaška zgodovina tega prostora se je nadaljevala tudi v stari in novi Jugoslaviji, v povezavi z letališčem Cerklje ob Krki.


V drugi polovici 20. stoletja se je na prostor okoli Žadovinka usmeril industrijski razvoj Krškega, saj je ob naselju potekala regionalna cesta Krško – Drnovo, kjer je bil glavni priključek na avtocesto Ljubljana – Zagreb tudi za kraje od Celja navzdol. Tako je prostorski razvoj Krškega svoj tretji krak usmeril ob Savi in regionalni cesti na jug in med Žadovinek in Leskovec pri Krškem urezal svoj, to je mestni prostorski delež. Najbolj je nakazan s trgovinskimi potmi.


Naselju samemu pa so dali pomemben prispevek domačini. Bogato zgodovino je zbral in popisal Slavko Pirc v prispevku Žadovinek, objavljen je v knjigi Leskovec pri Krškem skozi čas.

 


Viri:
* Pirc, Slavko: Žadovinek. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 241-257
* Brenčič, Polona, Mavsar, Silvo, Šribar, Ljudmila: Krško – stoletje na razglednicah. Krško: Zavod Neviodunum, 2003
* Terenske zapiske za posamezne kraje, pridobljene pri informatorjih domačinih, hrani avtorica L. Šribar.

KRAJEVNA SKUPNOST LSKOVEC PRI KRŠKEM

Ulica 11. novembra 24,

8273 Leskovec pri Krškem

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

07 49 05 130

© 2019 KS Leskovec pri Krškem, Vse pravice pridržane. Agencija.5ka