Veniše so danes tip naselja med vrstnim in gručastim, ki leži na robnih terasah Krškega polja, jugozahodno od Leskovca pri Krškem, s katerim je skoraj spojeno. Nad vasjo je nizka, podolgovata vinorodna gorica, nekdaj z vrsto hramov in zidanic proti vrhu, ki so jih v 2. polovici 20. stoletja lastniki preoblikovali v počitniške hiše, večinoma brez urejenega gradbenega statusa. V nekaterih so bili tudi stalni naseljenci. Kraj je tedaj nosil ime Veniše, vinogradna gorica pa Zgornje Veniše. V letu 2001 se je začel postopek spreminjanja občinskega prostorskega plana, sredi leta 2004 ga je sprejel krški občinski svet. V območje urbanistične zasnove Krško z Leskovcem je bilo pritegnjeno področje Zgornjih Veniš. Krajevna skupnost Leskovec se je v letih 2003 in 2004 večkrat odločala glede teh objektov brez soglasij, ki so bili postavljeni tudi na plazovitem terenu in zato zahtevala strokovno utemeljene predloge, težave so bile tudi z meteornimi vodami. Objekte so pred rušenjem obvarovali z urejeno komunalno infrastrukturo in s spremembo v stanovanjsko območje, priključeno Leskovcu pri Krškem. Tako imajo nekdanje Zgornje Veniše zdaj status naselja mestnega značaja. Ob preurejanju so potekala tudi dela za javno razsvetljavo med naselji Veniše – Gorenja vas. Veniše so bile vseskozi dokaj gosto naseljene, že leta 1890 je bilo v kraju 138 naseljencev. So kraj s pozitivnim naravnim in poselitvenim prirastom, leta 2008 je imel 255 prebivalcev.

Ime naselja ima več razlag. Po prvi, najbolj razširjeni, izhaja iz vinske gorice, vinišče. Tako so kraj v avstrijski monarhiji in še pozneje tudi zapisovali Venišče. V družini Avguštin, ki velja za rod z dolgo tradicijo v naselitvenem prostoru te okolice, se je ohranilo poimenovanje po dveh besedah - »ven išče«, lokalno »ven iše«. Nanašalo naj bi se na pot prehoda, morda z gorice, morda pot s starega gradišča, morda pa pot živine na pašo na gmajno, najbolj verjetno pa na pot zgodovinskih prehodov. Z gradiščem, ki ga starejša arheologija beleži na Venišah, domnevnem refugiju v pozni antični dobi in najbrž tudi z »raztresenimi« domovi po vinski gorici, je povezana tretja razlaga, sorodna drugi. Uniš(č)e, iz besede unija, skupnost, zveza. Kraj so skozi čas zapisovali različno, največkrat tudi ločeno zgornji in spodnji del: 1677 Wein in Winitschberg, med leti 1763-1787 Wenisch za naselje v nemščini oz. Podvinischij v kranjščini, sleme pa Vinska gorica sv. Verbana; župnijska krstna knjiga 1771-1785 beleži rojstva v naselju Wenische in zaselku Pod-Unische, Glonarjev Poučni slovar iz leta 1933 tudi še loči naselje Veniše in zaselek Podveniše z 48 prebivalci, skupaj pa jih je bilo 129, ob štetju prebivalstva 1890 in leta 1933, ko so ustanovili občino Leskovec pri Krškem, pa so zapisali Venišče.

Kraj je v preteklosti imel svojo cerkev, posvečeno sv. Urbanu. Sv. Urban je bil zavetnik vinske trte, vina in vinogradništva, viničarjev in sodarjev. Na njegov dan so vinogradniki oddajali vinske dajatve. Zapisano je, da je bilo žegnanje v 17. stoletju na praznik Blažene Device snežne (s. Maria ad Nives). Za Slovence in Slovane je imel ta Marijin praznik velik pomen, saj je v baziliki Marije Snežne v Rimu papež sv. Metodu in njegovim učencem posvetil slovanske liturgične knjige, ki sta jih sv. Ciril in sv. Metod prevedla, in s tem potrdil slovansko bogoslužje. Svetnika, ki sta v 9. stoletju misijonarila med Slovani, sta slovanska zavetnika, apostola Slovanov. V tednu praznika Marije Snežne so Leskovčani (kot še danes) na »leskovško nedeljo« romali v Zagorje pri Pilštajnu. Cerkev je bila v 18. stoletju že razvaljena. Nov sakralni objekt so v vasi postavili in blagoslovili 12. julija 1931 – kapelico Device Marije, Pomočnice kristjanov (Marije Pomočnice). Graditev te kapelice je bila vpeta v tedanjo široko zasnovano cerkveno organizacijo, ki je zajemala tako spomin na 1. svetovno vojno, organiziranost mladih, sv. Urbana in še druge počastitve in socialne (karitativne) pomoči župljanom. Kip je daroval Franc Pirc iz Velike vasi. Po 2. vojni je bila zaradi izgnanstva krajanov in drugih medvojnih dogodkov (tudi v svetu), kapelica pred letom 1952 po zgodovinski tradiciji prostora blagoslovljena na ime Brezmadežne (EŠD 14866). Kip je daroval p. Krizostom Zemljak, leskovški kaplan in katehet.

• Category Title

Viri:
* Arheološka najdišča Slovenije / avtorji Lojze Bolta [et al.]; uredil Stane Gabrovec. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975
* Bezlaj, Josip: Črtež rimskega mesta Neviodunum. V: Ljubljanski zvon, let. 8 (1888), str. 504-506, 563-565
* Glonar, Joža: Poučni slovar. Del 2, L-Z [i.e. Ž]. V Ljubljani: Umetniška propaganda, 1933
* Marija Snežna: 5 avgust (online). http://www.marija.si/duhovnost/marijini-prazniki/marija-snezna/ Prevzeto 14.4.2019
* Plevanč, Roza: Kapelica Brezmadežne v Venišah. V: Marija na jezeru, let. 8, št. 2 (20.2.2000), str. 6-7.
* Rajšp, Vincenc: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Zv. 2 (1996), str. 146, 220, zemljevid Sekcija 220. Kartograf imenuje sleme Vinska gorica sv. Urbana, naselje pa nemško Wenisch in v kranjščini Podvinischij. Razvaline cerkve »sv. Verbana« je postavil v Leskovec.
* Register kulturne dediščine R Slovenije, id = 14866 (online). http://rkd.situla.org/. Prevzeto 14.4.2019
* Special Orts-Repertorium von Krain = Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: … po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Wien: A Hölder, 1894
* Veniše (online). https://sl.wikipedia.org/wiki/Veniše. Prevzeto 7.4.2019
* Zapisniki sej Sveta Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem. 2003. 2004. 2006.