Volovnik

 

Volovnik je naselje v Krškem gričevju, med Golekom na severu, Lokami na vzhodu, Selcami na jugu in Kobilami na zahodu. Glavni dohod ima iz Leskovca pri Krškem in mimo Lok, kraj pa je dostopen tudi z Goleka, kjer se pri vaškem križu odcepi cesta proti jugu in poteka po slemenu nekdanjega Gaja, ki pa je večinsko preoblikovan v vinogradne površine. Obsežna vinogradniška reber se deli na širši Gorenji Volovnik in ožji Spodnji Volovnik.


V Volovniku, kot v drugih tukajšnjih krajih, niso bile opravljene arheološke raziskave, zato predzgodovine prostora ne poznamo. V pisnih virih kraj Wololak lahko spremljamo od leta 1356 dalje, ko je bil skupaj s Selcami prodan grofom Celjskim. Tudi ta kraj poslej vseskozi spremlja dvojno lastništvo, vzhodni predel je sodil h krškemu gospostvu, zahodni in južni pa k leskovškemu. Na prvi pogled je naselje dobilo ime po volu, močni živini, ali po volovini, starejši vrsti grozdja oz. imenu vinske trte, vendar je to šele srednjeveški pomen, ko so prostor zasadili z vinogradi. Prej pa je najbrž glede na končnico -lak, »loka, mokroten prostor«, koren *vol- pripadal indoevropskemu pomenu »nabrekel, stisnjen«, kar bi usmerjalo na močno erozijo, ki trga prst. Prav ta značilnost je v večdnevnih močnih deževjih v Volovniku že nekajkrat povzročila drsenje tal, plazovitost. Nadaljevala se je tudi v zadnjih letih.


Če se tudi pri tem kraju povrnemo k urbarjem, starim davčnim popisom, ugotovimo, da je leta 1570 krški del imel 16 vinogradov, sogorniki so oddajali 23 veder vina, vsa desetina je pripadala župniku. V Volovniku sta bila naseljena tudi 2 kajžarja, imela sta le vsak svojo kajžo in vinograd in sta zanj plačevala odvetščino, saj nista imela druge posesti na gospostvu Krško, za tlako pa sta morala ročno okopavati. Dobrih osemdeset let mlajši urbar iz leta 1652 pa daje sliko leskovškega deleža. Posest in stalno naselitev so v kraju imeli 3 svobodniki. Gornikov, ki so spadali pod gorskega gospoda Moškona iz Šrajbarskega turna, je bilo 5, oddajali so 5 veder, 11 kvartalov in 2 četrtinki gorninskega vina, 2/3 desetine gradu in 1/3 župniku. Tudi sto let kasneje (1756) so bili v Volovniku še vedno naseljeni trije svobodniki s svojimi družinami, ki so spadali k Šrajbarskemu turnu, verjetno kot oboroženo spremstvo grajskih.


Krški del je bil v 18. stoletju deloma prodan plemeniti rodbini Schetschker (Čečker). V Volovniku je leta 1772 na št. 6 živela družina Vodopivec, kot Čečkerjevi upravniki so domovali tudi v, prav tako odkupljeni, Brezovski Gori. Po izumrtju te rodbine (zadnji Čečker, Franc Ferdinand je umrl v svoji krški hiši leta 1787, prav v tisti, v kateri je leta 1693 umrl polihistor Janez Vajkard Valvasor ) je velik del posesti v Volovniku prešel v roke krškega mesarja, gostilničarja in usnjarja Antona Ruperta, od leta 1885 tudi načelnika Gostilničarske in mesarske zadruge v Krškem. Njegov stalni gost v Volovniku je bil tudi dr. Janez Mencinger, tedanji lastnik imenitne krške hiše. Šrajbarskoturnski podložniki pa so po razprodaji grajske posesti (po 1910) domove, vinograde in drugo odkupili sami in ostali stalni naseljenci Volovnika.


Delitev na krški in leskovški pol je bila prisotna tudi v 2. polovici 20. stoletja, ko so na krškem delu gorice večinoma »zrastli« vikendi Krčanov, zlasti obrtnikov, ki so svoje obrate odprli v Leskovcu, drugi del pa so poseljevali stalni prebivalci, ki jih je bilo 1961. leta 25, leta 2002 34, v zadnjih letih pa je tudi Volovnik privlačen za nove naseljence, ki živijo v hišah-vikendih med vinogradi.


Viri:
* Golec, Boris: Valvasorjeva hiša v Krškem: napačna in prava. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Krško: Kulturni dom, enota Mestni muzej, 2013
* Šribar, Ljudmila: Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem v državi Jugoslaviji. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 177-239
* Šribar, Ljudmila: Ustreči sem hotel Krčanom … V: Rast, let. 9, št. 3 (jun. 1998), str. 265-268
* Urbar gospostva Krško 1570 / prevod Eva Župnek Petelin. Hrani Arhiv Slovenije, Vicedomski urad za Kranjsko. SI AS 1, šk. 81
* Urbar graščine Šrajbarski turn in dvorca Globelo / prevod Eva Župnek Petelin, 1652. Hrani Arhiv Slovenije, SI AS 1074/152. Zbirka urbarjev.
* Župnek Petelin, Eva: Krajevna skupnost Leskovec v starih urbarjih. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 61-78

Logotip Krajevna skupnost Leskovec

KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC PRI KRŠKEM

Ulica 11. novembra 24,

8273 Leskovec pri Krškem

Ikona - email Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Ikona - telefon 07 49 05 130

© 2024 KS Leskovec pri Krškem, Vse pravice pridržane. 5ka. Agencija