Libelj in Libeljska Gora sta morala biti pred davnino vekov (v času naravnih boštev) zaradi svoje izpostavljene lege pomembno prostorsko središče. Razgled z njegovega skoraj ravnega vrha, to je Jerckovega ali Herckovega brega, zaobjame vso Krško dolino. Krajevno ime morda izhaja iz enakega korena kot ime nasproti ležeče Libne, ki tudi še nima pojasnjenega imenskega izvora, ima pa bogate arheološke najdbe, ki segajo tisoč let v prazgodovino. Če pa je bilo poimenovanje kasneje na novo dano po svetopisemski Libni, je izhajalo iz časa prvega pokristjanjevanja. Trikotni pol Libne in Libelja onkraj Krške kotline je bil verjetno Stari grad v Podbočju.

Kljub legi, bližnji Ajdovski jami, ljudskim zgodbam o gradišču in tabujih ter slučajno izorani veliki količini raznih keramičnih kosov, prostor Libeljske Gore ni bil arheološko raziskan. Krajevno ime Libelj danes pomensko pojasnjujejo po srednjeveškem zapisu »im Lubel«, kot se je leta 1445 prvič pojavilo v fevdni knjigi grofov Celjskih. Ime je slovansko in po prevladujočem mnenju pomeni »ljub, drag«, so pa tudi še drugačne razlage, ki upoštevajo drugačen jezikovni koren, povezan s (podzemno) vodo in čelno stranjo.

Ljudsko ime je bilo nekdaj Lěbel, v pomenu »čelni, čelo«. Povezuje se verjetno z njegovo izpostavljeno lego, morda pa tudi s krajevnimi prebivalci. Leta 1652 so bili to trije svobodniki s svojimi družinami. Dva sta imela tudi vinograda na Libeljski gori, kjer je bilo sicer 13 vinogradov, ki jih je obdelovalo 9 sogornikov. Urbar gospostva Krško leta 1570 našteva na Libeljski gori 3 sogornike, med njimi Prymus Pilly, ki bi ga lahko poimenovali Primož Pilih, ker pa je imel posest še leta 1652 tudi v Selcah, gre gotovo za staro (antično) poimenovanje za vojaškega poveljnika, v prevodu »prvo kopje«. Za vojake je v več okoliških krajih ohranjen naziv pikarji. Libeljska gora in Kobile imata tudi zgodovinski prostor, kjer je bila po ljudskem izročilu postavljena stalna straža (preža), danes so v bližini teh prostorov postavljeni lovski leseni prežni stolpi.

Na goricah Lebel, Volovnik, za Nemška vas in drugih so v začetku 19. stoletja obdelovali vinograde tudi Velikovaščani in Gorenjevaščani, zlasti ko je Guth Deutscdorf pridobil Rihard Auersperg. Prej so podložniki Velike vasi večinoma imeli vinograde na Rantovcu, Drenovcu in drugih ledinah okoli Senuš in na Križah, severno od Straže, zlasti pa v bližnjih Zajčkih.
Seveda nas zanima tudi, kdo je bil kopjenosec (skozi čas jih je bilo gotovo več), kar pa je brez temeljite študije virov lahko le ugibanje. Ljudsko izročilo okolice in ohranjeni viri nas usmerjajo, potrebna pa bi bila tudi zgodovinska raziskava. Kot njegove tukajšnje »zaupnike« ohranjeni urbarji povezujejo priimke Kerin, Kostelc, Herzog in druge. V Libelju je na Jerckovem bregu vsaj v 18. stoletju in še vse v prvi dve desetletji 20. stoletja živela družina Herzog. Njihova domačija je kljub skorajšnjemu propadu zanimiva še danes, na novo pa je bila postavljena leta 1887. Kot spomeniško zaščitena nosi v Registru slovenske nepremične kulturne dediščine številko 16.396. Imela je tudi ograjeni vrt s kapelico Marije, Kraljice rožnega venca. Kapelica še stoji, rožni vrt pa se je umaknil vinogradom. Po ljudskem izročilu so naseljenci te hiše prišli s Kostelskega. Costelz je bil v 16. in 17. stoletju v tukajšnjih krajih največkrat zapisani priimek, v ohranjenih krstnih knjigah župnije pa je libeljski priimek voden kot Herzog in Erceg. Utrjeni grad Kostel na Kostelskem (castellum je antični izraz za trdnjavo) je v virih zapisan kot Grauenwarth (1336), Grafnwart (1338), »knežja straža«. Nemška sopomenka za »knez« je Herzog. Eno šrajbarskoturnsko polno hubo je leta 1652 imel Martin, sin Matije Herzöga tudi v Sv. Križu (Podbočju), v Leskovcu pri Krškem je dom družine Herzog stal še v 19. stoletju tik pri župnijski cerkvi (kasneje Riedl), v Kobilah na severozahodnem vstopu v vas, kmetijo so Herzogovi imeli tudi na Lokah, priimek je znan tudi v mestu Krško. Rod se je sčasoma zelo razslojil.

In zakaj povezujemo Kostel z Libeljem, Selcami, Leskovcem in drugimi kraji v Krškem gričevju in na polju? Kostelsko in grad Kostel je bilo leta 1247 podeljeno samostojnim deželnim gospodom grofom Ortenburg, dediči le teh pa so bili leta 1418/1420 grofje/knezi Celjski. V letih 1351 do 1358 so Celjani odkupili tudi prostor Krške doline in gričevja, v gradu Krško uredili svoj dvor, leskovško župnijo 1392 oprostili vseh davkov itd. Kar z veliko možnosti lahko zapišemo, da so v svoji službi tukaj imeli tudi kakega Kostelca ali celo nekaj Kostelcev, saj so bili v kostelskem gradu nastanjeni izurjeni vojaki. Tistemu, ki je vodil njihove oborožence, so podelili tudi posest v Krškem gričevju.

Libelj je bil v 20. stoletju in je še najmanjše naselje v krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem. Leta 1961 je imel kraj samo še 8 prebivalcev in bil že voden kot zaselek in leta 2002 9 stalnih naseljencev. V zadnjih letih so se v zidane vikende, v katere so spremenili nekdanje hrastove hrame, začeli naseljevati starejši, ki so svoje domove prepustili naslednikom ali mladi, ki ne želijo živeti s starši v skupnem domu. Leta 2011 je vas imela 12 prebivalcev, zdaj je število (glede na leto 1961) skoraj podvojeno, v naselju pa še naprej lastniki iz drugih krajev ob svojih vinogradih postavljajo počitniške hiše. Razgledni Jerckov breg ostaja privlačna točka pohodnikov, sem pripelje pot tudi pohodnike Po poti krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in tiste, ki krenejo od Leskovca do Nemške vasi na vsakoletni Štefanov pohod 26. decembra, kjer se udeležijo žegnanjske slovesnosti in blagoslova konj.

Viri:
* Južnič, Stanislav: Kostel do konca 15. stoletja.- V: Zgodovinski časopis, let. 53, št. 3 (1999), str. 301-302. Dostopno tudi na DLib.si – 2G7HWDGB
* Krajevni leksikon Slovenije. Knj. 3, Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo / s sodelovanjem Franceta Planine pripravil in uredil Roman Savnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976
* Preložnik, Andrej: Zgodovina in pomen raziskav prazgodovinske Libne. V: Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm / uredila Alenka Černelič Krošelj, Mitja Markovič. Krško: Župnija Videm: Valvasorjev raziskovalni center, 2007, str. 45-57
* Reisp, Branko: Gradovi dežele Kranjske. V Ljubljani: Slovenska matica, 1998
* Rihter, Jernej: Drobci iz preteklosti Velike vasi in Gorenje vasi v Leskovcu pri Krškem. V: Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem / uredila Jasmina Spahalić. Velika vas: Birografijka, B. Colarič, 2014
* Rihter, Jernej: Staro pokopališče ob župnijski cerkvi Sv. Žalostne Matere božje v Leskovcu pri Krškem in arheološka odkritja. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 7-59
* Slovenska historična topografija – SHT (online) / uredniki Miha Kosi, Matjaž Bizjak, Miha Seručnik, Jurij Šilc. 2016. https://topografija.zrc-sazu.si/ Pridobljeno 8.4.2019
* Snoj, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. – Ljubljana: Modrijan: Založba ZRC, 2009
* Šribar, Ljudmila: Vasi v leskovški župniji – Libelj, Nemška vas. V: Marija na jezeru, let. 19, št. 5 (30.10.2011), str. 4-8
* Urbar graščine Šrajbarski turn in dvorca Globelo / prevod Eva Župnek Petelin, 1652. Hrani Arhiv Slovenije, SI AS 1074/152. Zbirka urbarjev.
* Zadravec, Dejan: Prispevek k zgodovini imenja in dvorca Turn pod Rajhenburgom v zgodnjem novem veku. V: Kronika, let. 61, št. 3 (2013), str. 541-552
* Župnek Petelin, Eva: Krajevna skupnost Leskovec v starih urbarjih. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 61-78