Loke so v krajevni skupnosti naselje, ki je v zadnjih desetletjih doživelo največjo preobrazbo in tudi širitev. Prvotni kraj se je usidral na nagnjenem prostoru nad močvirnimi travniki potočka Grabna, na desni strani njegove grape, deloma pokrite z gozdom, nad krivino potoka. Dostop je imel kar trojen. Iz Leskovca po severnem pobočju Brega in po dolini ob potoku, ki se je pod grajskim hribom Trnovcem preusmeril v leskovški Pašnik. Prav tako mimo leskovškega gradu. In še na zahodnem delu Leskovca, ob koncu Gmajne.
Tako je prostorsko zajel precejšnjo (nenaseljeno) površino. Bil je neposredni sosed grajskega areala Šrajbarskega turna, znani vinorodni gorici Florjanovo in Tršljavec, kjer so Auerspergi pridelovali sloveče grajsko vino, sta bili grajsko (dominikalno) zaledje. Kasneje še Mladevine. Prostor na Lokah so obdelovali naseljeni kmetje Šrajbarskega turna, leta 1652 jih je bilo 5, vendar je bila ena kmetija morda dominikalna, saj v urbarju zanjo ni popisa, gospostvo Krško pa tu ni imelo svoje zemlje. Na vseh kmetijah so na njivah gojili žito, desetino so v razmerju 2/3 dajali gradu, 1/3 pa leskovški župniji. Peta kmetija je bila predvsem travnata, saj je bil najemnik obveznik za mladežno (mlade živali). Vse kmetije so dajale tudi desetino čebeljih panjev. Kasneje, leta 1756, je pri Lokah zapisana ena kmetija kot svobodniška (Freymanschafft), obdeloval jo je svobodnik iz Volovnika. Svobodniki niso imeli tlake, njihove kmetije pa so bile manjše, obsegale so okoli 1/3 hube.
Po zemljiški odvezi in razprodaji Šrajbarskega turna po letu 1910 je bilo za ta prostor največje zanimanje. Večje komplekse zemlje so tu pridobile družine Svetec, Pfeifer (iz Leskovca in Krškega), Avguštin, Štoviček, zlasti pa dr. Ferdinand Trenz, upravnik krške bolnice, v lastništvu njegovih sinov Ferdinanda in Janeza. Ferdinand ml. je svojo viničarsko posest na Florjanovem in Lokah leta 1940 dal v najem znanemu primorskemu sadjarju Fornazariču in na Lokah »se je rodila« slovenska avtohtona sorta breskve, imenovana Slovenka. Po letu 1956 je nasad prešel k Sadjarski zadrugi »Matija Gubec« v Leskovcu pri Krškem, ki je glavnino sadja pridelovala na nekdanji grajski in župnijski dominikalni posesti, po letu 1963 pa leskovška zadruga k Agrokombinatu Krško. Kmetje vasi Loke, Leskovec, Selce, in drugih naselij v Krškem gričevju so se preusmerili v sadjarstvo, postali kooperanti, precej pa se jih je v kmetijskem podjetju tudi zaposlilo.
Loke je po 2. vojni zaznamovalo tudi skladiščenje letalskega goriva GM-1 za letališče Cerklje ob Krki pod hribom Trnovcem, na samoti med Lokami in Leskovcem je stal tudi vojaški objekt, kjer so prebivali vojaki, zadolženi za varovanje in upravljanje. Vojaška postojanka je bila predana Teritorialni obrambi Slovenije 16. septembra 1991.
In če zgodbo o Lokah sklenemo z začetkom. Po nastanku samostojne države Slovenije je posest na Lokah znova v veliki meri menjala lastnike in se povrnila v vinogradniško. Največji kompleks danes obdeluje družina Grabnar z Ardra pri Raki.
Raztegnjeno naselje Loke se je do danes že povzpelo skoraj do ceste Krško-Veliki Trn in se kot klin(opis) zajedlo v Golek, v leskovški grajski areal do grobnice Auerspergovih, na jugozahodu pa ga naseljujejo Romi tik ob zaključku leskovške Gmajne. Kraj je število prebivalcev v zadnjih petdesetih letih podvojil, s 35 leta 1971, na 63 v letu 2008, 82 v letu 2011 in še nekaj več v današnjem času.
Viri:
* Krajevni leksikon Slovenije. Knj. 3, Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo / s sodelovanjem Franceta Planine pripravil in uredil Roman Savnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976
* Šribar, Ljudmila: Kmetijsko zadružništvo. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 99-147.
* Šribar, Ljudmila: Vasi v leskovški župniji – Loke. V: Marija na jezeru, let. 18, št. 6 (25.12.2010), str. 9-12
* Župnek Petelin, Eva: Krajevna skupnost Leskovec v starih urbarjih. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 61-78
07 49 05 130