Gorenja vas ima vseskozi tesno povezavo z Veliko vasjo. Tudi njeno srednjeveško poimenovanje Maezelsdorf (Manjša vas, 1358), ki pa ni lokacijsko dokončno potrjeno, nakazuje to zvezo. Verjetno gre za omembo današnjega zaselka Žužemberk, ki se v pisnih virih grofov Celjskih pojavlja od 1359 dalje (leto prej so ga Celjski odkupili od Diemot, vdove po Merhlinu Wolfu). Znotraj zaselka je tudi srednjeveška zemeljska utrdba Škratov breg, na meji med katastrskima občinama Senuše in Leskovec, z bogatim ljudskim izročilom. Pri Gorenji vasi so bili odkriti rimski grobovi.

Vas, ki se je naselila na blagi vzpetini pred višjim Veniškim hribom z zaledjem Tičnice, je imela svoja polja pod seboj, na ravnini. Leta 1652 ji je pripadalo 7 celih hub, ki jih je obdelovalo 10 kmetov, 2 celi hubi pa sta bili na Žužemberku. Gorenjevaške kmetije so bile tedaj podložne gospostvu Velika vas, desetino od mladežne pa so podložniki dajali šrajbarskoturnskemu uradu Polje, namesto desetine od žita in lanu so dajali denar, Šrajbarskemu turnu 2/3 in župniji Leskovec 1/3, v enakem razmerju so pobirali desetino od ajde. Župnija je imela v vasi leta 1677 dve polovični hubi, obveznosti obeh kmetov sta bili denarni in letno pol voza drv vsak.

Vas sodi med gručaste, pozicijsko pa kot Velika vas leži na stiku dveh kultur. Spremlja jo bogato zaledje vodovja, potok Rakovnik, ki se v Veliki vasi preimenuje v Velikovaški potok, drugi potok ob Škratovem bregu in star izvir Martink. Tako je Gorenja vas leta 1937, s podporo Društva za narodno zdravje občine Leskovec pri Krškem in Higienskega zavoda v Ljubljani, dobila skupni vaški vodnjak, obnovljen v letu 2013, začeti vodovod pa zaradi vojne ni bil izveden, vas ga je iz istega vira dobila šele po njej, ob koncu šestdesetih let pa še javnega z Belega Brega, ki so ga posodobili med 1983 in 1985.

Izmed bogatih kmetijskih dejavnosti, ki so jih gojili prebivalci Gorenje vasi v 2. polovici 20. stoletja, naj izpostavimo čebelarstvo, ki je slonelo na tradiciji »kraničev«. Razširjeno je bilo tudi v vsej okolici: tudi v Veliki vasi in Dolenjem (vas so leta 1970 pol pripojili Veliki vasi, pol pa Brezju pri Senušah) ter v Venišah. Skozi zgodovino so z medom štiri mesece letno smeli trgovati kmetje, prirastek od panjev so nekatera naselja dajala kot desetino. Čebelarsko društvo Leskovec je bilo ustanovljeno v letu 1928. Ko je Glavna zadružna zveza leta 1954 ustanovila Medex, trgovsko podjetje za izvoz in uvoz, izvoz medu in oskrbo čebelarjev s čebelarskimi potrebščinami, sta med prvimi sodelavci (kooperanti) postala tudi Račičeva z Dolenjega (Topola) in Martin Vodopivec iz Gorenje vasi, ki je bil kasneje tudi delavec Medexa in njegov upokojenec. Družina prideluje med še danes, v vasi pa je bilo v zadnjih petdesetih letih več čebelarjev. Včlanjeni so (bili) v Čebelarsko društvo Leskovec pri Krškem, ki uspešno razvija to kmetijsko panogo zlasti z avtohtono vrsto kranjska sivka (Apis mellifera carnica). Nekateri Gornjevaščani so bili tudi mentorji mladim čebelarjem v leskovškem šolskem čebelnjaku, čebelarsko društvo Leskovec pri Krškem pa uspešno povezuje pridelovalce medu v krajevni skupnosti in širše.

Zgodovina Gorenje vasi je dobro dokumentirana v knjigi Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem. Čas 19. stoletja je temeljito predstavil zgodovinar in arheolog Jernej Rihter.

Viri:

* Horvat, Zdenka: Velika in Gorenja vas danes. V:  Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem / uredila Jasmina Spahalić. Velika vas, Fotografika, B. Colarič, 2014, str. 171-209

* Mlinarič, Jože: Krško in njegova gospoščina v srednjem veku. V: Krško skozi čas / uredil Lado Smrekar. Krško: Skupščina občine, 1977, str. 25-44

* Rihter, Jernej: Drobci iz preteklosti Velike vasi in Gorenje vasi v Leskovcu pri Krškem: prebivalci in njihovo polje v luči franciscejskega katastra, topografije in ustnega izročila. V:  Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem / uredila Jasmina Spahalić. Velika vas, Fotografika, B. Colarič, 2014, str. 9-87

* Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018

* Velika vas in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem / uredila Jasmina Spahalić. Velika vas: Birografika, Boštjan Colarič, 2014

* Župnek Petelin, Eva: Krajevna skupnost Leskovec v starih urbarjih. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 61-78