Nemško Goro danes zapisujejo z veliko začetnico kot del nekdanje Gore (Monte, kar je verjetno predromanska beseda ), kot so nekdaj imenovali griče nad 300 m višine. Nemška Gora se razteza na višino 322 m, k njej od 19. stoletja sodi tudi zaselek Podjama, prej pa je sodil k Vrhuljam.
Skozi zgodovino je znana predvsem kot vinogradna gorica, zato so v slovenskem poimenovanju drugi del imena naselja pisali z malo začetnico – Nemška gora. Naselje se je imenjsko navezovalo na Nemško vas, kjer je bil že v 17. stoletju sedež pridvornega vinogradnega posestva velikovaškega gospostva, v 18. stoletju pa središče lastnega gospostva z nemškim imenom Gült Teutschdorf. Vendar Nemška gora primarno ni sodila k nemškovaški gosposki posesti, le vas ima kot edina v Krškem gričevju svojo vinogradno goro ob in pod vasjo oz. vas v polkrogu obdaja goro. Najstarejši pisni vir je iz časa grofov Celjskih, iz leta 1456, kot za Kobile pa se veže na starejšo Fevdno knjigo grofov Celjskih za grofijo Ortenburg, ki so jo Celjski podedovali leta 1420 (po izumrtju rodbine Ortenburg na Kranjskem leta 1418). Ortenburški so bili koroška plemiška rodbina, med vrsto gradov so imeli tudi Strmec (Sternberg) in Sommeregg, po prvem smo Slovenci v sedanji grb dobili tri (celjske) zvezde.

Nemška Gora (Teutschperg) je v 17. stoletju pripadala več gospodarjem, primarno pa Šrajbarskemu turnu, ki je leta 1652 tu imel 17 in pol vinogradov. Tudi te so obdelovali sogorniki, bilo jih je 14. Svobodnikov, kot jih poznamo iz nemškega fevdalnega pravnega sistema, v tej gorici ni bilo, ne poznamo pa statusa župnijskega gornika in drugih. Gornine so plačevali 16 veder, vso vinsko desetino pa je prejemala župnija. Leskovška graščina je v vasi imela tudi eno hubo (kmetijo), leta 1652 jo je zasedal Matija Va(h)čič ali Bahč(ič), leta 1756 pa Marko Kočnar. Med obveznostmi je imela šest dni tlake, kot male dajatve pa je oddajala tudi 20 jajc in 2 kopuna. Šrajbarskoturnski urbarji navajajo tudi drugo posest, podeljeno sogornikom, tako kolovoz in gozdič, za te sta prejemnika Uranič in Kerin plačevala z vinom. Krško gospostvo je v Nemški gori imelo en vinograd, leta 1570 ga je imel eden od članov družine Uranič (Vranič). Leskovška župnija v najstarejšem ohranjenem urbarju iz leta 1677 tu izkazuje en večji vinograd, s sogornikom iz družine Uraničev, ki ji je bilo podeljene veliko župnijske posesti med Leskovcem in Nemško vasjo pa tudi na Krškem polju (v današnji župniji Cerklje ob Krki). Prav tako viri navajajo tu tudi vinograd kakega Velikovaščana in Gorenjevaščana, zlasti v 19. stoletju.

Tedanjo gorico Nemška gora smemo zamejiti v precej širšem obsegu kot jo ima naselje s svojim arealom danes, zlasti ker je imelo svoj izvir studenca Pezdica. Ker je bila voda zelo dobra, so s škafi na glavi ponjo hodile tudi žene iz Kobil, dokler leta 1938 niso v vasi dobili novega vodnjaka, katerega voda je tudi veljala za zdravilno. Od nekdaj je namreč veljalo, da se morata voda in vino mešati, zato je bilo mnogo desetletij žegnanje v cerkvi sv. Štefana, kamor sodi tudi Nemška Gora, v nedeljo po prazniku sv. Janeza Krstnika, zavetnika treznosti. Zaradi načina vinogradne obdelave voda Pezdice danes ni pitna.

Pod Nemško Goro je znana Ajdovska jama, ki ima cestni dostop z Brezovske Gore. Dolgo je veljala za jezerce v gori, zdaj je suha. Arheološke najdbe jo opredeljujejo kot najstarejšo pričevalko življenja v Krškem gričevju, vse od mlajše kamene dobe. Vzhodno nad jamskim dolom, v Podjami, je ohranjena stara Bizjakova viničarska hiša, s spodnjim kamnitim in zgornjim lesenim bivalnim delom, v drugi polovici se ga drži listnik, vse pa obvija brajda. Take hiše so nekdaj naseljevali viničarji, prebivalci vinskih goric, ki so lastnikom vinogradnih hub obdelovali vinograde, varovali pridelek in nepoklicanim preprečevali vstop. Tudi okolica Nemške Gore dolbe podzemna voda, v vrtačah kot v davni zgodovini še vedno sejejo žito; nekatere so tudi v gozdnih predelih Gaj in Vesk, ki razmejujeta vas s sosednjimi Ivandolom, dolom Kobile in Brezovsko Goro.

Prebivalstvo Nemške Gore zadnje stoletje zelo upada: leta 1894 je imela vas 31 prebivalcev, leta 1937 jo je naseljevalo 50 ljudi, 1961 še 34 in čez deset let eden manj (33), leta 2002 23 in leta 2008 še 13 prebivalcev. Vinograde obdelujejo prebivalci drugih naselij, ki so si v naselju postavili tudi počitniške hiše in v njih prebivajo konec tedna. Prostor naselja prevzemata sosednji Nemška vas in Brezovska Gora, po prostorskem planu občine pa naj bi tudi prešla v Krajevno skupnost Veliki Trn.

Viri:
* Grad Sommeregg (online). https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Sommeregg . Pridobljeno 12.4.2019
* Ortenburžani (online). https://sl.wikipedia.org/wiki/Ortenburžani .Pridobljeno 3.4.2019
* Petru, Sonja, Petru, Peter: Neviodunum: (Drnovo pri Krškem). Ljubljana: Narodni muzej, 1978. – (Katalogi in monografije; 15)
* Rihter, Jernej: Drobci iz preteklosti Velike vasi in Gorenje vasi v Leskovcu pri Krškem. V: Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem / uredila Jasmina Spahalić. Velika vas: Birografika, B. Colarič, 2014
* Slovenska historična topografija – SHT (online) / uredniki Miha Kosi, Matjaž Bizjak, Miha Seručnik, Jurij Šilc.
https://topografija.zrc-sazu.si/ Pridobljeno 3.4.2019
* Snoj, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. – Ljubljana: Modrijan: Založba ZRC, 2009
* Urbar gospostva Krško 1570 / prevod Eva Župnek Petelin. Hrani Arhiv Slovenije, Vicedomski urad za Kranjsko. SI AS 1, šk. 81
* Urbar župnije Leskovec 1677 / prevod Eva Župnek Petelin. Hrani Arhiv Slovenije. SI AS 1, šk. 20, pg. 539-603 (arhivska oznaka) oz. 406-470 (štetje str. v urbarju)
* Valvasor, Janez Vajkard: Slava vojvodine Kranjske: izvleček kranjskega Posavja / prevod in uvod Olaf Lovrenčič. Krško: O. Lovrenčič, [1996], str. 6
* Župnek Petelin, Eva: Krajevna skupnost Leskovec v starih urbarjih. V: Leskovec pri Krškem skozi čas / uredila Jasmina Spahalić. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost, 2018, str. 61-78