TIP: 

sakralna stavbna dediščina

OBSEG: objekt

OPIS: 

Zgodnjerenesančna cerkev na starejši osnovi. Triladijska dvorana prehaja v višji baročni prezboterij. Zvonik z neogotsko kapo. Renesančna kamnita prižnica, zlati oltar (A: Ferfilla). Vzidan rimski nagrobnik, ob cerkvi miljnik Septimija Severa.

DATACIJA:

rimska doba, druga četrtina 16. stol., 18. stol., 19. stol.

LOKACIJA: 

Cerkev stoji na izpostavljeni lokaciji severovzhodnega dela naselja 

PODROČJA:

umetnostna zgodovina, arheologija 

• Category Title

Kratka zgodovina leskovške cerkve in nekatere značilnosti srednjeveških in novoveških pokopališč

Osrednja cerkev v Leskovcu je od poznega srednjega veka dalje posvečena Žalostni Materi Božji, medtem ko je bila najprej zelo verjetno posvečena Marijinemu vnebovzetju. Prvič se omenja leta 1274, vendar naj bi imela še starejšo predhodnico. Pri tej naj bi bila, po raziskavah Janeza Höflerja, že pred letom 1025 ustanovljena pražupnija. Cerkev naj bi, zaradi vodnate okolice, imenovali Mati božja na jezeru. Janez Vajkard Valvasor poroča, da so tukajšnjo majhno kapelo imenovali Naša ljuba Gospa pri Jezeru, kjer na pokopališču (ali Božji njivi) iz zemlje teče voda. Zapisal je še, da so cerkev Naše ljube Gospe zgradili njej na čast deželni stanovi v zahvalo za zmago nad Turki in dodaja, da so s te cerkve Turka v reki Savi zadeli z dvema streloma iz muškete. Pokopališče je bilo v njegovem času, kot pravi, ograjeno s samimi kamnitimi kvadri, ki so jih iz zemlje izkopali v ruševinah razrušenega mesta Neviodunum, današnjega Drnovega pri Krškem. Današnja cerkev je bila zgrajena s podporo Rajhenburških, verjetno po letu 1535 in dokončana pred letom 1554, vzporedno s sosednjim Šrajbarskim turnom. Martin Duelacher, ki je v Leskovcu župnikoval v času njene izgradnje, je pravil, da je bila pred tem tu le »tesna in majhna kapela«.