Najbolj zahodna podružnična cerkev leskovške župnije, postavljena na razglednem griču pred Nemško vasjo, je posvečena prvemu krščanskemu mučencu sv. Štefanu.
26. decembra, ko tu poteka žegnanjska slovesnost, slovenska država praznuje Dan samostojnosti in enotnosti, dvojni praznik pa soseska že vrsto let počasti z nadvse množično udeležbo.
Sedmič je vzporedno z državnim praznikom in Štefanovim Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem organizirala pohod. Ob osmi uri zjutraj je tako dvanajst pohodnikov krenilo izpred leskovške župnijske cerkve, katerim se je na poti skozi Volovnik v Selcah pridružilo še šest in tako se nas je skupno 18 ustavilo še v Libelju pri družini Voglar. Tam nas je čakalo okrepčilo tako v tekoči obliki kot tudi sladke dobrote za povrnitev energije, katere smo nekaj vendarle še potrebovali do ciljnega hribčka v Nemški vasi. Občudovali smo tudi jaslice na prostem, za katere je premišljeno razporeditvijo figur in naravnega okrasja in z vztrajnim, kar tri ure trajajočim, postavljanjem, poskrbela Alenka Voglar, starejša od obeh hčera gostitelja Stanka Voglarja. Vmes nam je Lojz Kerin pokazal tudi fotografski posnetek občudovanja vrednega slapu, ki ga narava izoblikuje v takšni razsežnosti le, kadar je precej deževja, kot ga je bilo denimo v zadnjih dveh tednih. Zaradi preveč razmočenega terena si mojstrovine narave, kakršne daleč naokoli v podobni obliki ni moč najti, nismo uspeli v živo ogledati, smo si pa spočili oči s pogledom na fotografijo. Pot smo nadaljevali skozi Brezovsko Goro in preko vzpona do Nemške vasi dosegli cilj našega skoraj dveurnega pohoda na 400 m nadmorske višine. Sicer je pohodniška karavana skupno izvedla 330 m vzponov in 194 m spustov.
V posvetnem koledarju Štefanov god zaključuje leto bogatih dogodkov v župniji, v cerkvenem koledarju pa je neposredni naslednik božičnih skrivnosti. Cerkev tesno povezuje Kristusovo mučeniško smrt na križu za odrešenje človeštva in kamenjanje diakona Štefana, »Vzpostavlja duhovni prenos, pokaže pa tudi človeško sovraštvo, brezumnost, temo, mraz… in prosi, da se v človeška srca naseli mir in čudež spreobrnitve«, kot je poudaril župnik Ludvik Žagar, ki je slovesno opravil žegnanjski obred. Pod taktirko Kristine Lovšin Salmič ga je spremljal Župnijski mešani pevski zbor, ob priljubljeni Sveti noči pa so se zlili tudi glasovi ljudstva v enotno ubrani napev.
Drugi del obreda je potekal pred s soncem močno osvetljeno cerkvijo in ga je spremljalo nad štiristo ljudi. Ob strežbi ključarja Jožeta Božiča je duhovnik blagoslovil vodo in sol pa tudi kruh, ki ga je prejelo šest konj, ki so jih rejci pripeljali s prošnjo za zdravje in moč, sami pa so prejeli blagoslov za lepo ravnanje s temi plemenitimi živalmi in s strani župnikovih pomočnikov prejeli tudi spominsko darilce. Pisana množica prisotnih si je s stiski rok voščila praznike, si ogledala lepo opravljene konje in poskrbela tudi za spominske fotografije. Lastniki so poklepetali o reji, mladi nadobudneži pobožali živali, živahno je bilo tudi ob stojnici s kuhanim vinom in čajem. Preprosto druženje in ohranjen star običaj, ki sta ga nadgradila tudi postavljeni mlaj in pritrkavanje zvonov, sta izpolnila osrečujoč praznični dan enotnosti in medsebojne prijaznosti.
Doroteja Jazbec in Ljudmila Šribar,
foto: Anton Hruševar in Doroteja Jazbec
07 49 05 130