Ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem in Občine Krško je 28. maja Etnološka zbirka Kobile predstavila tudi sadno prešo, izdelano leta 1932 za sadjarja Alojza Pirca iz Žadovinka, ki jo je zbirki leta 2015 podaril njegov vnuk ing. Slavko Pirc iz Krškega.

Za precej veliko stiskalnico posavskega tipa, s prešpanom, pri Pirčevih imenovanim >strela<, prešnim kamnom in vretenom, je načrt pripravil cementninar in sadjar Pirc, ki je bil rojen leta 1879 na Ravneh pod Velikim Trnom, sam, prešni kamen pa v lastni delavnici tudi izdelal. Lesene priprave za stiskanje zmletega grozdja ali sadja so na naš prostor prinesli Rimljani, domnevno v 3. stoletju. Skozi čas izboljšane so bile v uporabi vse do druge polovice 20. stoletja, ko so jih zamenjale stiskalnice z železnimi mehanizmi, še ohranjene lesene pa so danes dragocena tehnična dediščina. Ta, ki je našla svoje stalno mesto na dvorišču Domačiji Kobile 3, meri v dolžino kar 4,2 m, izdelana je iz hrastovega lesa in samo njen spodnji del, ki meri 240 x 80 cm, tehta več kot tono. Znova jo je sestavil mizar Peter Vrhovšek iz Šutne, s pomočjo strojnih dvigov težkih delov, kar je izvedel ing. Ivan Kranjčevič iz Kobil, z raznovrstno pomočjo so sodelovali Erazem, Gašper in Alojz ml. Šribar ter Aljaž Vrhovšek, za spominsko oporo in fotografiranje postavitve pa je poskrbel Slavko Pirc. Potrebna bodo še določena restavratorska dela (obnova koša, dotrajanega izlivnega dela, obnova slike hruške in jabolka na streli, kar je bilo delo Angele Pirc, strešna zaščitna konstrukcija, ki jo bo postavilo podjetje Hrib.si), potem pa bo ta zgodovinska tehnična mojstrovina v sadjarski panogi Krškega gričevja lep dodatni primer sožitja življenjskega prostora z dediščino. Upamo, da bo doprinesla tudi k nadaljevalni in poglobljeni raziskavi sadjarstva v teh krajih in k oživljanju starih travniških sadovnjakov, kakršnega je leta 1929 zasadil tudi Jožef Kranjčevič na Domačiji Kobile 3. O nekdanjem Pirčevem je 28. maja v Kobilah spregovoril Slavko Pirc. Zasajen je bil na Petrovcah, prav na prostoru, kjer se danes mladina v Krškem izobražuje za tehnične poklice.

Besedilo: Ljudmila Šribar

Fotografije: Slavko Pirc, Anton Hruševar