V čudovitem ambientu hotela Kunst, se je na predvečer kulturnega praznika dogodil kulturni dogodek z odprtjem razstave Dediščina Kostanjevice - Šelmarija.

Na razstavi so razstavljene fotografije iz obdobja 1953 do 1957 in so ene prvih posnetkov vseh obredov Šelmarije, ki poteka od pustne nedelje do pepelnične srede. Fotografije imajo umetniško vrednost, saj posamezna fotografija ujame izjemne trenutke nekega dogodka. Fotografije so darilo Slovenskega etnografskega muzeja Etnološkemu društvu Prforcenhaus, žal pa avtor ni znan. Bil pa je izjemen mojster fotografske tehnike, saj fotografije so izjemna mojstrovina. Na dogodku so se predstavili posamezni liki Prforcenhausa. (oče Šelme, aktualni predsednik, guverner banke, kanonik, prižigalka luči, praporščak, purgarji, dragonci, mestni kletar, pisar, mestna gospoda,.) Kanonik, ki predstavlja del prezidija Prforcenhausa, je odpel litanije in vsi so odgovarjali >Res je tako.< Etnološko društvo Prforcenhaus že več kot 160 let ohranja edinstven običaj, ki je verjetno najstarejši na Slovenskem. Pustovanje imenovano Šelmarija, traja 4 dni, od nedelje do pepelnične srede. Odprtje razstave so popestrili mladi glasbeniki. Predstavile sta se sestri Zala in Taja Kržičnik, pod vodstvom profesorja Draga Gradiška, pa so zaigrale Neža in Nuša Zaman Jelenič, Tia Štefanič in Vita Gorenc. Voditeljica programa Mihaela Kovačič Bizjak je poudarila, da je na predvečer kulturnega praznika predstavitev šelmarije posebna priložnost, saj je to naša dediščina, ki jo kot narod moramo ohraniti, če želimo ostati na tem koščku zemlje. Z recitacijo lastnih pesmi,se je v kulturnem programu predstavil Zmago Blatnik v liku patra. Posebnost pustnega časa so tudi pustne jedi. V Kostanjevici je na pepelnično sredo, ko se izdela kurent za malico zelje in fižol,gostišču Kunst, pa so posebej za ta večer pripravili dobrote predpustnega in predpostnega časa. Bogato obložene trage prazničnih jedi s protokolarnim vinom Prforcenhaus je obogatilo praznični večer in odprtje razstave. Dogodek se je zaključil s prijetnim druženjem.

Anton Hruševar