krajevna skupnost leskovec pri krškem

Iskalnik po strani

leskovec krsko

Leskovec pri Krškem - HASELBACH

Leskovec pri Krškem, 2008

 


Leskovec - HaselbachLeskovec se je nekoč imenoval Haselbach in omenjen je bil že davnega leta 895.
Današnja krajevna skupnost Leskovec skupaj s KS Krško polje  neposredno nadaljuje zgodovino rimskega Neviodunuma.  Antično upravno mesto za Dolenjsko je propadlo v 4. stoletju, vse do 7. stoletja pa se kot kraj še pojavlja v virih. Neviodunci so tudi prvi sprejeli krščanstvo, sedež pa je bil kasneje izbran v Leskovcu. Leskovec je bil pražupnija, ena od šestih rezidenčnih župnij na Slovenskem je bil tudi v Celjski kneževini, po propadu Celjanov pa sedež dekanije. To je še danes.  Vse do leta 1894 je Mariji posvečena župnija Leskovec vključevala tudi mesto Krško, iz nje pa so se razvile župnije Veliki Trn, Krško in Cerklje ob Krki.


Ljudsko izročilo, spomin na »stare« časePomembna arheološka dediščina z Drnovega, kjer je bil center municipija Neviodunum, je hranjena v muzejih v Brežicah, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju itd., na  prvotnem mestu pa je rekonstruirano savsko pristanišče, temelji javnih zgradb, ohranjeni napisni in figuralni spomeniki ter grobnici. Rimska in slovanska dediščina pa je ohranjena tudi v toponimih (krajevnih imenih) in mitskih zgodbah. Mesto je ležalo v ravnini, v hribovitih predelih so pasli živino in na strateških točkah z vojaškimi postojankami skrbeli za obrambo.

Kraj Veniše (prej Venišče) naj bi po ljudski etimologiji pomenil »ven iš(č)e«, torej prehod za živino.  Arheolog Pečnik je v Venišah odkril staro gradišče.

Ime kraja Ivandol naj bi bilo povezano z vzklikom: »Ivan, [prid`] dol!« Tako naj bi lastnik črede zaklical svojemu pastirju na Gori.
Ivandol gotovo namiguje tudi na starejše »ivanje«, kresni čas in poziv Soncu, da z Gore pride na Polje in s svojo močjo dozori žito. V Krškem gričevju (nekdanji Gori) podzemni kraški svet omogoča pretoke vodâ, ki potem na ravnini »dajejo življenje« polju in se zadržujejo med koreninami stoletnih dreves Krakovega.  Krško polje v zapisih preteklosti imenujejo »žitnica«, ljudje pomnijo zlasti belino ajde in polno pšenično klasje. Za žito in kruh so prosili tudi sv. Notburgo v južni kapeli župnijske cerkve.

Za Ponikve pod Kobilami je ohranjena zgodba, da se je naložen voz z voli vred vdrl v zemljo, voli pa so »prišli ven« v Dolu (Dolenjem).

Leskovec ima hrib Tičnico (Tičarjev breg), kjer naj bi darovali starim božanstvom rajsko ptico – petelina (tico). Pozneje je Šrajbarski turn tu imel lovišče ptic.
V Krškem hribovju so starši ženinu, če jim ni bil po volji, ob snubljenju dali jesti kuhanega petelina še v začetku 20. stoletja.
Sicer pa je krajevno ime najlepši spomin na staro pražupnijo, lešnik – sad modrosti in znanja, potok (voda) – vir življenja, sredstvo očiščevanja, središče preporoda in obnavljanja.

Današnja Velika vas na robu Krakovskega gozda se je nekoč imenovala Mihelova vas, »mihel, mihov«  =  polje v gozdu.

Selce so dobile ime po sedenju v sedlcu, a slovansko »sedlce« je zaradi težke izgovarjave zgubilo -d-.  Zgodb je še veliko, ohranjajo vero predkrščanskih časov in njeno transformacijo v različnih obdobjih in pri različnih narodih, ki so naseljevali naš prostor.

Zapisani zgodovinski viriGlavna gospodarska panoga vse do 20. stoletja je bilo kmetijstvo. Kmetje so se graščakom uprli v letih 1515, 1573, 1635, 1650, 1790, 1848. V 2. polovici 20. stoletja je Leskovec z okolico prednjačil v sadjarstvu (hruške, breskve).
Vas ob močnem gradu in v cerkvenem središču je gospodarsko napredovala, ob kmetijstvu se je razvijala obrt, trgovina in gostinstvo, k čimer so pripomogli tudi romarji k obema cerkvama. Po svojem urbanem pristopu je bila dolgo mešanica med poljskim, tržnim, prometnim in gmajnskim tipom naselja. Že ob koncu 20. stoletja se je začel  preoblikovati v primestno naselje.

Župnija se v pisnih virih pojavlja od leta 1274 dalje, močno naselje od Celjanov dalje (urbar 1436).
Sedanjo župnijsko cerkev Žalostne Matere božje je gradil župnik Martin Duelacher ok. leta 1540 in v slovenskem in evropskem merilu velja za pomembno kulturno dediščino.

Cerkvena zavetnica kraja je sv. Ana, Marijina mati, ki daje zavetje ženam: mladim materam, varuhinjam družin, vdovam. Njena cerkev v Leskovcu je priljubljeno romarsko središče župnije, v poletnih mesecih prizorišče Aninih glasbenih večerov.

Sejmi pri župnijski cerkvi so znani od leta 1291 (15. avgust, jurjevo),  kasneje je kraj dobil še pravico sejma na Anino nedeljo.  Anin sejem je ohranjen še danes, v zadnjih letih Kulturno društvo Leskovec prireja ob martinovanju  Martinovega.

Fevdalni gospodje, ki so tudi vplivali na razvoj Leskovca: sv. Hema in grof Viljem, Bogenski in njihovi ministeriali Krški (Galli), salzburški nadškofje, Svibenski, Celjski grofje in njihovi ministeriali Dürr, Scheyer, Schrawas itd., cesar, ki je dajal ozemlje v fevd plemiškim rodbinam: Gräsl, Rajhenburški, Ungnad, Janez Krstnik Valvasor, Moscon, Petar Zrinjski, potem pa so bili skoraj 300 let lastniki gospostva Šrajbarski turn (Turn am Hart) Auerspergi (do 1903). V času Celjanov so bili v Leskovcu trije stolpi (turni) , iz enega so v 16. stoletju  pozidali grad Šrajbarski turn, drugi je današnji zvonik župnijske cerkve, lokacija tretjega ni ugotovljena (morda zvonik cerkve sv. Ane?).

Davna predhodnica organizacije upravnega območja (v 11. stoletju) je bila Cerkev, zato ji je moral grajski gospod vse do razpada fevdalizma plačevati zaščitnino (1/3 desetine) oz. biti njen patron (vzdrževalec župnijske cerkve).

Po letu 1705 je bil v grad Šrajbarski turn prenesen iz Krškega sedež deželnega sodišča (sodna in upravna zgradba je bila današnja Štovičkova hiša), po 1795 je bilo gradu podsodno tudi mesto, leta 1850 pa sedež vrnjen v Krško. Pranger (rimski miljnik) na trgu pred župnijsko cerkvijo v Leskovcu je bil svarilo hudodelcem, za težje prekrške so bile ječe v gradu, vislice v Žlapovcu.

K leskovškemu gradu je v 18. stoletju sodilo 3.431 ha zemljišč. Bil je tudi sedež nabornega okraja, mladi vojaki so služili v regimentu Thurn, strelišče je bilo v Žadovinku (imenovalo se je Gurkfeld = Krško [polje]).

Po reorganizaciji avstro-ogrske uprave v letu 1868 je bil Leskovec sedež župnijske in šolske občine, Krško pa okraja ( za občine Krško, Raka, Studenec, Cerklje ob Krki), sodnega okraja in politične občine.  Druga politična občina,  kamor so tudi spadali kraji Župnije Leskovec, je bila Cerklje ob Krki (do ceste Križaj – Drnovo, a brez Pristave pri Leskovcu), ki je ob nastanku Dravske banovine (3.10.1929) pridobila še leskovške župnijske kraje na levi strani ceste (od Broda pri Podbočju do Belega brega pod Leskovcem). V reorganizaciji uprave leta 1933 je Leskovec postal sedež občine za 50 krajev na površini 7759, 42 ha in 5. 425 prebivalcev. Med leti 1934 in 1936 je izgubil naselja Gora sv. Lovrenca, Senožete, Mladevine, Dunaj (oznanilo v krški cerkvi 28.6.1934) in Gorenje Dole, Gorenje Pijavško in Srednje Pijavško (1936),  ki so bili priključeni Občini Krško.  Pridobil pa je nazaj kraje nekdanje politične občine Cerklje do Hrastja (leskovški del Hrastja je bil leta 1936 spet priključen novi občini Cerklje ob Krki). V občino Leskovec je sodila tudi Vrbinska vas  (Spodnji Stari Grad). Stara struga Save je tu delala otok, po regulaciji struge pa je leskovška župnija imela del Vrbine v videmski župniji, videmska pa del Vrbine v leskovški župniji. Župnijske meje je Sveti sedež uredil leta 1957 po Savi.  Po letu 1936 je Občina Leskovec obsegala 5.941 ha.
Med 2. svetovno vojno je bil Leskovec spet sedež občine, ki  je obsegala dele katastrskih občin  Drnovo, Krško,  Leskovec, del Senuš in del k. o. Ravni. Naselja so bila naslednja: Leskovec (Haselbach), Drnovo (Dernowo), Velika vas (Großdorf, sestavljena iz Velike vasi in Gorenje vasi), Veniše (Kummersdorf), Zadovinek (Mittermeierhof), Brege (Sawenrain, naselje je obsegalo tudi del Mrtvic), Trška gora (Stadberg, obsegalo je Trško goro in Osredek) in kraj Tanzbűchl (združene Loke, Selce in Volovnik).
Po 2. vojni je Leskovec postal  sedež Krajevnega ljudskega odbora, nato od marca 1952 spet Občinskega ljudskega odbora Leskovec, po priključitvi k občini Krško leta 1955 pa sedež največje krajevne skupnosti v občini.  V letih 1954-1955 je južni del župnije od Kalce-Nakla do Broda (desno od ceste Pristava – Križaj) prešel k župniji Podbočje, Gora pa k župniji Krško. Krajevna skupnost Leskovec pa se je leta 1980 razdelila na KS Leskovec, KS Krško polje, KS Senuše, KS Veliki Podlog. Leskovška KS se je oblikovala v 8 vaških skupnosti, centralno naselje pa je tega leta dobilo ulice. Glavna ima naziv Ulica 11. novembra, v spomin na začetek izseljevanja in raznarodovanja leta 1941. Za osrednji trg s spomenikom junakom 1. in žrtvam 2. svetovne vojne, so Leskovčani zbrali ime Trg borcev.

Pošto je kraj dobil leta 1887, pri Šrajbarskem turnu je bila že stoletje prej, vendar jo je leta 1846 prevzel krški mogotec Martin Hočevar (sedež v Krškem). Poštni avtobus je skozi Leskovec vozil od leta 1913. Po reorganizaciji v letu 1929 so bile vasi Krškega polja (z Drnovim vred) prelongirane k pošti Sv. Križ (Podbočje).

Šolstvo je bilo že vsaj od 2. desetletja 18. stoletja pri župniji, leta 1812 pa je prešlo k državi. Namenske osnovnošolske stavbe so bile v Leskovcu grajene 1863, 1907, 1976. Najstarejši znani štipendijski sklad je podelil za otroke svojega gospostva pesnik in politik Anastasius Grün, grof Auersperg (1876).

Pomen vasi nakazujejo tudi razna društva. Nepretrgoma delujeta gasilsko (ustanovljeno 1892) in čebelarsko (ustanovljeno 1928), po svoje pa tudi kulturno, ki je v 20. stoletju »prehodilo pot« od Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, kasnejše Prosvetne zveze, preko povojnega Kulturnega društva Ivan Cankar do današnjega Kulturnega društva Leskovec. Podobno je bilo s telovadnim društvom. Predvojne Orle je zamenjalo Telovadno društvo Partizan Leskovec (1953-1980), izmed  šestih sekcij samostojno deluje Strelsko društvo Leskovec. V 2. polovici 20. stoletja je bilo zelo močno Društvo prijateljev mladine, v prvi polovici pa Društvo kmečkih fantov in deklet Krško polje s kmečkimi igrami in hipodromom v Žadovinku.

 
Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem, Ulica 11. novembra 24, 8273 Leskovec pri Krškem